Ste žrtev tihega nasilja?

Agresije prepoznamo šele takrat, ko so navidezne, saj velika večina ljudi nagiba k čustveni agresiji.

Po Wikipediji je nasilje vedenje, ki namerno povzroči škodo ali moralno ustrahovanje drugi osebi, pri čemer živi ali poškoduje kakršne koli predmete. Takšno vedenje lahko poseže v avtonomijo, fizično ali psihološko celovitost in celo življenje drugega.

Pogosto slišimo poročila o situacijah, ko partner omalovažuje in / ali ustrahuje partnerja, običajno pa na te situacije gledamo zgolj kot ljubosumje, nadzor in nekako nimajo enake teže kot takrat, ko slišimo, da je bil kdo pretepen.

Vendar je zelo pogosto psihološko nasilje, kjer kršitelj vedno deluje z namenom, da uniči samozavest drugega. To se zgodi zahrbtno, verbalne napade pogosto zavrnejo, dokler ne dobite nezdravega nadzora nad svojim partnerjem.

Ker se ta agresija pogosto zgodi na subtilen način, drugi nima dojemanja, kaj se dogaja, saj agresor pogosto krivi partnerja za neobstoječe napake in vedenja, kjer agresor prevzame krivdo, da nikoli ne ravna pravilno, četudi agresija nima smisla.

Z nizko samopodobo izgubi lastno referenco, saj verjame, da je napaka sama po sebi, kot da ima manj vrednosti kot agresor.

Agresor dejansko čuti potrebo, da drugim pokaže, da je žrtev, diskvalificira svojega partnerja in se predstavlja kot razvrednoteno in zaničevano bitje, ko v resnici igra to vlogo in vedno manipulira s situacijami.

Lahko navedemo primer ženske, ki je zaradi svoje lepote vedno pritegnila pozornost drugih moških in po poroki njen mož začne opozarjati na pomanjkljivosti na telesu in obrazu, kritizira oblačila, ki jih nosi, prav zato, da se počuti grdo oz. doseganje partnerjeve samozavesti.

Na ta način partner nosi oblačila, ki razvrednotijo ​​njeno telo in mož je vesel, da se drugi moški ne ozirajo nanjo in da se sama ne počuti samozavestno.

Napačno je prepričanje, da se takšno nasilje dogaja samo ženskam. Študije že kažejo, da so tudi moški žrtve svojih partnerjev.

Raziskava Ministrstva za zdravje, opravljena v letih 2008 in 2009, kaže, da je 20,8% prijav nasilja v družini, ki jih trpijo moški, psihološke narave. Ista raziskava kaže, da je psihološka agresija žensk razlog za 49,5% obvestil, kar je skoraj enako indeksu fizičnega nasilja, 52%.

Tako je jasno, kako pomembno je prepoznati, kdaj je odnos med parom bolan, in si prizadevati za učinkovito ukrepanje, saj otroci na koncu tega vzorca zakonske zveze ponotranjijo kot posledice, kot so nizka samopodoba, žalost in negotovost.

Druga težava, ki se pojavlja tudi v družini, so situacije, ko oče ali mati otroku rečeta? ali še ne veste nič? značilnost tihega nasilja, ki pa lahko močno negativno vpliva na otrokovo samozavest.

Zmanjševati drug drugega z uporabo besed je oblika nasilja in ga ne smemo prezreti, še manj pa spodbujati. Če imate v svojih odnosih to težavo, ne odlašajte in poiščite pomoč pri psihologu.

Obrazovanje za dečake: Sanja Perković-Goga i Stevan Svilokos at TEDxNoviSad (April 2024)